Po 2. svetovni vojni so s Selško Soro upravljali člani Ribarske zadruge Ljubljana. Med njimi so bili tudi člani iz Selške doline, zato so sklenili leta 1953 ustanoviti svojo ribiško družino. To je bil začetek Ribiške družine Železniki. Poleg ribolova, so se lotili tudi ribogojstva.
Prvo vališče je bilo ob Kemperlovi žagi, ki pa se je moralo umakniti zaradi urejanja okolice plavalnega bazena. Iskali so novo lokacijo za ribogojnico in društvene prostore. Ustrezno lokacijo so našli na Rudnem in svet zanjo je bil kupljen leta 1975.
Gradnja ribiškega doma z vališčem v pritličju je potekala postopno. Leta 1982 je bil zgrajen objekt do prve plošče, ki ga je zgradilo gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Ribiči pa smo z lastnim delom zgradili rezervoar za vodo z zajemom površinske vode. Vodo smo napeljali po cevovodu v valilnico. Tako smo lahko pričeli z vzrejo potočnih postrvi, ki poteka neprekinjeno do danes. Staro vališče pri plavalnem bazenu pa smo leta 1983 porušili. Gradnja Ribiškega doma je postopoma napredovala in leta 1989 je bila slovesna otvoritev z razvitjem prapora.
Do takrat so se seje UO, občni zbori in posveti dogajali po gostilnah od Praprotna do Zalega Loga. Arhiv je bil pri članih kar doma, zato se je tudi kaj izgubilo.
Glede na razpoložljiva finančna sredstva smo nato postopoma gradili zunanje bazene in pomožne objekte. Velika pridobitev za nas je bila izgradnja lastnega vodovoda. Zajeli smo izvir pod Površnico in vodo speljali v obstoječ rezervoar na Rudnem. Tako imamo zagotovljen stalen vir čiste izvirne vode.
Da smo vse to zgradili, je bilo potrebno veliko odrekanja, opravljenih je bilo veliko prostovoljnih delovnih ur. A kljub temu brez pomoči industrije iz Železnikov in pomoči drugih ribiških družin tega, kar imamo danes, ne bi imeli.
Selški ribiški okoliš zajema reko Soro od izvira do Praprotna, z vsemi pritoki. Vsi pritoki, skupaj jih je 18, so gojitveni. Okoliš meri 34,97 ha vodnih površin in od tega ribolovne vode predstavljajo 19,67 ha.
Selška Sora je po podatkih inventarizacij, ki jih skupaj z RD Sora, Visoko in Žiri uspešno opravljamo od leta 2006 na istih lokacijah, poseljena v revirju A s šarenko in potočnico. Na Studenem pa se najde tudi pohra in blistavec. V revirju B smo našli od salmonidov lipana, šarenko in potočnico, od ciprinidov pa klena, pohro in blistavca. Inventarizacije so pokazale, da nam šarenka izpodriva potočnico, zato pri vseh odlovih šarenko prenašamo v revir B. Za slabo stanje potočnic je krivo pregrevanje vode, strokovnjaki pa tudi krivijo poreklo. Veliko potočnic ima genetsko strukturo atlantskega izvora, namesto donavskega. Pri nas smo v sodelovanju z Zavodom za Ribištvo in Biotehniško fakulteto v pritokih iskali potočnice z donavskim poreklom. Dobili smo jih v Zali in Košanovem grabnu, ki sta pritoka Davče, Plenšaku, Češnjici od MHE gorvodno in Jahodnici, ki je pritok Luše. Omenjeni odseki so v novem predlogu ribiško gojitvenem načrtu zavarovani kot rezervat genskega materiala.
Kakšni so naši načrti za prihodnost? Že dolgo iščemo primerno zemljišče za ribnik. Z njim bi pridobili veliko, saj so pogoji za ribolov v Sori vedno težji. Ob ribniku je večja možnost druženja in ribolov je omogočen tudi starejšim članom. Namenjen bi bil tudi za komercialni ribolov. Potrebno bo privabiti nove člane in ponovno oživiti delo mladinske sekcije. Ribogojno dejavnost pa želimo dvigniti na nivo, da z njo ne bo težav. Razmišljati pa moramo tudi o možnosti gojitve postrvi donavskega porekla. Krajanom pa moramo v ribogojnici omogočiti nakup zdravih rib za prehrano.